Morski volk
Red Hat Linux 7.1

Roman Maurer

Videti je, da je bila 7.0 le vmesna različica med dvema izvrstnima stabilnima. Največji distributer Linuxa, podjetje Red Hat, je izdalo novo različico svojega operacijskega sistema s prostimi programi - Red Hat Linux 7.1 - Seawolf.

Prvo prijetno presenečenje nas čaka že ob sami namestitvi - namestitveni program Morskega volka končno pozna slovensko tipkovnico s 105 tipkami, moč pa je sistem nameščati tudi v drugem jeziku, kot bo potem v rabi. Do popolnosti na tem področju namestitve manjkajo samo še proporcionalnost naše pisave, popolnoma preveden in lektoriran uporabniški vmesnik (bistveni deli sicer so v slovenščini, ne pa vse), ter privzeta nastavitev slovenske tipkovnice, če izberemo slovenščino. Sistem lahko namestimo tudi brez teh podrobnosti.

Zaradi podpore LBA32, namestitev na novejših matičnih ploščah nima več omejitve 1024 cilindrov, pod katero je moral včasih biti prvi razdelek Linuxa, da se je sistem znal dvigniti. Pozor, za to moramo pognati fdisk, orodje za povprečne uporabnike Disk druid nam tega še ne nudi.

Med namestitvijo izberemo vrsto sistema, ki ga bomo uporabljali, pri čemer strežnik in delovna postaja zavzemata na disku med 1 GB in 1,5 GB, razlikujeta se le v dodanih igrah ali strežniških programih in namizju. Izberemo tudi zaščito s požarnim zidom, in sicer od nezaščitenega sistema, prek strežnika, do visoko zaščitenega sistema, priklopljenega v internet.

Pogum morskega volka

Popolna distribucija Red Hata Standard zdaj prihaja na petih CD-jih: dva z namestitvijo običajnih programov, po enega z izvirno kodo in dokumentacijo, vse pa spremlja še dodatna plošča, imenovana Red Hat PowerTools. Na tej najdemo obetajoče nove in manj znane uporabne starejše programe. Žal tvorci distribucije očitno skrbijo, da se programi na CD-ju PowerTools med distribucijami preveč ne podvajajo, saj so tokrat izpustili program za pretvarjanje slik XV in celo stavni program za matematične formule LyX, namesto katerega so uvrstili zastarelo vejo KLyX.

Namizje KDE 2.1.1 in brskalnik Konqueror.

Na CD-jih tudi zaman iščemo KDE 1.1.2, kar pa je tokrat zelo pozitivno presenečenje: le mesec dni po uradnem izidu popravkov namizja KDE 2.1, je RedHat že priložil KDE 2.1.1, namizno okolje nove generacije (pa ne le diskov in procesorjev), ki s strežnikom XFree 4.0.3 in grafično knjižnico Qt 2.3 pozna glajenje pisav in je skoraj v celoti prevedeno tudi v slovenščino. RedHat je v preteklosti zelo favoriziral namizje GNOME, ki ga tudi aktivno razvija, s to potezo pa se je -- najbrž zaradi težav v ameriški računalniški industriji -- želel približati uporabnikom v Evropi, od koder večinoma izhaja KDE. Namizje KDE serije 2 bi si zaslužilo članek samo po sebi, zato tu le napišimo, da deluje lepo, dobro in stabilno, da pa za svoje delovanje potrebuje zmogljiv stroj. Opazili smo hrošča, da nas včasih namizje po kliku "K" vpraša, če ga želimo zapustiti, o težavah z novim XFree v 24-bitnem načinu pa poročajo tudi lastniki nekaterih ATI-jevih kartic. Privzeto je na voljo namizje GNOME, tudi delno v slovenščini, vendar se v priročnikih že pojavljajo opisi operacij za obe namizji, kar je velik korak od prejšnjih izdaj distribucije.

Pogum morskega volka je bil žal prenagljen pri orodju Linuxconf -- kljub temu, da je RedHat nekaj časa to orodje priporočeval za administracijo sistema, pa se privzeto ne namesti, v grafičnem načinu brez omrežja nam ga sploh ni uspelo pognati, v besedilnem načinu pa je venomer tožilo, da imajo nastavitvene datoteke datum v prihodnosti. Bržkone bodo to kmalu izboljšali v enem od popravkov sistema, ki jih naročniki dobivajo prek orodja up2date, saj Red Hat prodaja tri različice distribucije 7.1: najosnovnejša, ki smo si jo ogledali, ponuja enomesečni dostop do omrežja s popravki, medtem ko različici Delux in Professional ponujata dvo in trimesečno telefonsko in spletno podporo, poleg tega pa prejmemo še paket iger, pisarniško zbirko StarOffice in več drugih komercialnih programov. Pri profesionalni različici tudi nudijo podporo za prilagoditev programskega diskovnega polja RAID ter spletnega in imenskega strežnika.

Poleg Konquerorja iz namizje KDE je tu Mozilla, na katero stavijo, za Netscape Communicator 4.7x pa pravijo, da lahko v naslednjih izdajah izgine. Gre za bolj ali manj izvirno kodo iz istega vira, a priložena Mozilla 0.7, ki je pod prosto licenco, ne zna vpisovati šumnike v e-sporočilih. Ker je izvirna koda na vpogled, se niti ne upamo preveč pritoževati -- če bo koga dovolj motilo, bo že popravil in objavil popravek.

Jedro in strežniki

Od prejšnje različice so naredili odločen korak tudi pri jedru -- sistem zdaj uporablja posebej prilagojeno jedro serije 2.4 in pika. Novo jedro lahko podpira uporabniške procese do velikosti 4 GB v do 64 GB fizičnega in praktično neomejeno količico navideznega pomnilnika, ima izboljšan razdeljevalnik opravil, ki zmore obdelovati več procesov in streči več uporabnikom, posebej pa je izboljšana podpora za večprocesorske stroje in omrežna podpora. V novo jedro je moč vgraditi tudi prilagojen spletni strežnik Tux, ki tako postane del jedra in zato zelo hiter -- po testu SPECweb99TM po navedbah Red Hata vodi med stroji z manj kot osmimi procesorji.

Nastavitev strežnikov poteka lahko tudi v grafičnem načinu.		Večina Red Hatovih orodij za administracijo je dostopnih prek nadzorne plošče.

Vse skupaj je lažje uporabljati zaradi posebnih novih orodij, ki nam olajšajo nastavitev strežnika Apache, BIND DNS, inicializacije System V ter priklop v internet prek modema, ISDN ali ADSL, za tiskalnik pa namesto starega programa print-tool skrbi novi print-conf.

Za prevajanje so obdržali in popravili prevajalnik 2.96-RH, ker pač ni drugega prevajalnika, ki bi prevajal za vse arhitekture, ki jih Red Hat podpira, vključno z IA64. Za prevajanje jedra pa je tako treba uporabiti kgcc.

Prostost izvirne kode

Prostost izvirne kode ne pomeni, da je sistem nujno zastonj, pomeni pa, da ga lahko spreminjamo in prodajamo ali dajemo naprej. Red Hat ves čas stavi na odprti model razvoja, poleg tega je v različici 7.1 poleg poguma pokazal tudi dovolj izkušenosti, za kar mu lahko čestitamo tudi tako, da svojo distribucijo kupimo pri njih. Pri tej različici bo to zadetek v polno.

Roman Maurer <roman.maurer@hermes.si> v reviji Monitor, junij 2001
Na spletnih straneh društva Lugos objavljeno z dovoljenjem založnika Infomediji, d. o. o.